Ali ste vedeli, da ima mediteransko področje, ki je znano po najlepših plažah na svetu, po zadnjih raziskavah (letos se je zaključila deset let trajajoča raziskava) tudi najbolj zdrav način prehranjevanja? Čeprav gre za sistem prehranjevanja, ki vsebuje dosti kalorično bogatih olj, je študija natančno pokazala, da lahko mediteranska prehrana ščiti pred kardiovaskularnimi boleznimi - o čemer se je sicer že dalj časa govorilo.
Študija (vodil jo je Ramon Estruch z barcelonske univerze) je izšla letos februarja v medicinskem vestniku The New England Journal of Medicine. Rachel Johnson, profesorica nutricistike je v intervjuju za New York Times navdušeno dejala, da je raziskava zelo impresivna, še posebej zato, ker se v njej niso ukvarjali več s posameznimi faktorji (holesterol, visok pritisk, telesna teža, ...) temveč so celostno pogledali, kako specifična prehrana vpliva na bolezni srca in ožilja.
Že pretekle raziskave so mediteransko prehrano uvrščale visoko na lestvici različnih sistemov prehranjevanja, ki imajo preventivne učinke. Tradicionalna mediteranska prehrana uporablja velike količine olivnega olja, oreščkov, sadja, zelenjave in kosmičev, zmerne količine rib in perutnine in nizke količine rdečega in obdelanega mesa, mlečnih ter sladkih proizvodov in vina. Ni še jasno, katere izmed teh sestavin so morda bolj pomembne in kakšen je mehanizem njihovega preventivnega delovanja, vendar raziskovalci sklepajo, da gre za sinergijo različnih učinkov, ki so pomembni za kardiovaskularno zdravje: nivo maščob v krvi, občutljivost na insulin, nivo oksidativnega stresa in nivo vnetnih faktorjev.
Prehranska sinergija je v nutricevtiki dokaj nov koncept, ki skuša celostno ocenjevati vpliv specifične hrane na zdravje in ne obravnava učinka hrane le kot vsoto posameznih na zdravje različno delujočih sestavin. Gre za idejo, da so medsebojne interakcije sestavin v hrani zelo pomembne. V kolikor se posamezne sestavine zaužijejo skozi naravne produkte, delujejo na telo drugače, kot če se zaužijejo posebej v obliki prehranskih dodatkov. Gre za to, da posamezne sestavine, ki smo jih doslej razumeli kot pomembne: minerali, vitamini in antioksidanti še ne predstavljajo celotne zgodbe. Sedaj se preiskujejo še njihove medsebojne interakcijske in skupno delovanje na človeški organizem.
Ker je tovrstne interakcije težko preiskovati, raziskovalci doslej niso mogli mediteranske prehrane priporočati vsakomur, predvsem zaradi zelo različnih prehrambenih navad, ki jih ljudje imamo. Izkazalo pa se je, da tudi pri ljudeh, ki imajo prekomerno težo, mediteranska prehrana enako preventivno deluje, čeprav niso zaradi nje prav nič zmanjšali svoje telesne teže.
Viri
The New England Journal of Medicine, Primary Prevention of Cardiovascular Disease with a Mediterranean Diet, http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1200303#t=article (10.03.2013)
Gina Kolata, Mediterranean Diet Shown to Ward Off Heart Attack and Stroke, http://www.nytimes.com/2013/02/26/health/mediterranean-diet-can-cut-heart-disease-study-finds.html (10.03.2013)